Stres zaradi dolgčasa

Nekako velja splošno prepričanje, da ljudje trpijo zaradi stresnih bolezni samo takrat, kadar so sredi nekega dogajanja. V ljudeh se je postopoma utrdilo mnenje, da stres mudi samo poslovneže, ki jih vedno priganja čas, preobremenjene učitelje, zaposlene gospodinje in druge, ki vselej hitijo. Ob besedi stres večina ljudi pomisli na poslovneže, ki hitijo z letališča na letališče, sestankujejo po hotelskih hodnikih in trpijo zaradi glavobolov, previsokega pritiska in čira na želodcu.

Stres največkrat povezujemo z dejavnostjo in na osnovi lastnih izkušenj ob tem pomislimo na cmerave otroke, kupe umazanih plenic in pokvarjen pralni stroj ali pa na goro nenapisanih dopisov, pokvarjen pisalni stroj. Vse to je seveda res. Dejstvo je, da bo človek, ki je pretirano obremenjen, zelo verjetno dobil eno ali več stresnih bolezni. Poslovnež ima lahko visok krvni pritisk, obremenjena mlada mati lahko trpi zaradi migrene, tajnica, ki ne zmore več vsega dela, pa lahko dobi kolitis. Prav tako kot preveč dejavnosti pa lahko stres povzroči tudi premajhna aktivnost.

In prav tako kot lahko prevelika obremenjenost povzroči telesne in psihične težave, ima lahko premajhna obremenitev povsem enake posledice, pa naj se to sliši še tako nenavadno. Po številnih raziskavah, ki so bile opravljene pa je dolgčas verjetno največji posamezni razlog za stres v sodobni družbi. V nadaljevanju vam predstavljam tri skupine, ki zelo dobro dokazujejo, kako lahko pomanjkanje dejavnosti in obremenitev povzroča stres.

Stres zaradi dolgčasa – Gospodinje

Gospodinje so verjetno največja med skupinami, ki trpijo zaradi dolgočasja. Vem, da bo na tisoče gospodinj ogorčenih, ko bodo prebrale ta stavek in da bodo hitele dokazovati, da nimajo časa, da bi se dolgočasile. Preveč imajo dela s pospravljanjem postelj, zbiranjem umazanega perila, kuhanjem, pomivanjem posode, pospravljanjem hiše, preverjanjem, ali imajo vsi čiste robce in sveže nogavice, čiščenjem oken in tisoč in eno drugo drobnarijo, ki spadajo med dnevne zadolžitve vsake gospodinje.

Iz vsega srca se strinjam, da vse te dejavnosti gospodinjo močno zaposlujejo. Ne dvomim, da od trenutka, ko vstane, do takrat, ko se pozno zvečer utrujena zruši na stol, brez prestanka hiti po hiši sem in tja. Sprašujem pa se, koliko gospodinj vsa ta drobna gospodinjska opravila zadovoljujejo in koliko bi jih bilo pripravljenih izjaviti, da uživajo v pomivanju posode ali čiščenju oken. Sprašujem se, koliko bi jih reklo, da najdejo zadovoljstvo v tem, da strpajo kupe umazanega perila v pralni stroj in potem zlikajo tisto, česar ne uniči centrifuga. Koliko bi se jih strinjalo z mano, da je večina teh del pustih, nezahtevnih in dolgočasnih?

Stres zaradi dolgčasa – Tovarniški delavci

V drugo skupino spadajo vsi tisti, ki niso zadovoljni na svojem delovnem mestu. Težko pa je reči, kje se ta skupina začenja, ker spada vanjo toliko različnih ljudi. Zamislimo pa si na primer industrijske delavce v povprečni srednji ali veliki tovarni avtomobilskih delov. Delavec v obratu verjetno dela ob zelo izpopolnjenih strojih, ki opravljajo večino zahtevnega dela, treba pa jih je redno oskrbovati s surovinami, jih mazati in vzdrževati. Tekoči trakovi prenašajo posamezne delčke in dele nedokončanih strojev z enega konca tovarne na drugega in ves proizvodni proces je prilagojen potrebam in zmožnostim strojev, namesto da bi bil prilagojen ljudem, ki te stroje upravljajo.

Delavci, ki bi nekoč veljali za izkušene mojstre, delajo danes kot oskrbovalci strojev, pazijo na dragocene, zapletene stroje in pomagajo izdelovati ali obdelovati majhne kose kovine, ki njim samim kaj malo pomenijo. Tudi v pisarnah so uslužbenci podobno podrejeni strojem. Namesto strojev, ki proizvajajo posamične izdelke, so tu računalniki in urejevalniki besedil, ki jih je treba samo nakrmiti s podatki, pa bodo izdelali priporočila in navodila. Tudi v pisarni, tako kot v proizvodnem obratu, je gospodar stroj. V stalnih prizadevanjih, da ne bi zaostali za dosežki konkurenčnih podjetij, lastniki tovarn vsako leto nameščajo nove in nove stroje.

In ker ti stroji vedno bolj prevzemajo dela, ki so zanimiva in so delavcem nekoč dajala zadovoljstvo, se delavci pri svojem delu vse bolj dolgočasijo. Nekoč so stroje uporabljali za pomoč ljudem; danes tovarne zaposlujejo delavce zato, da pomagajo strojem in skrbijo zanje. Zato ne preseneča, da so v visoko organiziranih tovarnah, kjer izkušeni mojstri niso več potrebni in kjer je zadovoljstvo, ki ga daje delo, omejeno na debelino plačilne kuverte, pogoste stavke.

Delavci, tako v proizvodnih obratih kot v pisarnah, so prizadeti, ker nimajo nikakršne prave odgovornosti, niti občutka zadovoljstva pri delu, ki ga opravljajo. Vsaj delno zadovoljstvo lahko dosežejo samo tako, da uporabljajo navzočnost na delu kot svoje orožje in da nenehno zahtevajo krajši delovnik in debelejše plačilne kuverte. Pomanjkanje identitete in dolgčas, ki sta pogosti težavi v takih tovarnah, se lahko sprostita samo v stavkah.

Stres zaradi dolgčasa – Upokojenci

Tretja skupina ljudi, ki pogosto trpijo zaradi dolgočasja, so tisti, ki so se upokojili in zdaj nimajo več nikakršnih pravih dolžnosti in odgovornosti. Čeprav marsikomu daje njegovo delo le malo zadovoljstva, bo tega zadovoljstva še manj, ko si bo nataknil copate in se za vselej poslovil od dela. Človek, ki se upokoji , marsikdaj misli, da je tako ali drugače nezaželen. Družbeni položaj upokojencev ni posebno visok in le malo ljudi si zna po upokojitvi urediti smiselno življenje.

Obiščite kdaj kakšen dom za ostarele, kjerkoli, in se malo razglejte po njem. Videli boste vrste žalostnih, zdolgočasenih obrazov, žalostnih, zdolgočasenih starcev, ki jim ne preostane nič bolj razburljivega, kot da se pritožujejo zaradi slabe omake, neznanega lopova, ki je odnesel njihov najljubši časopis in ženske na drugem koncu sobe, ki kar naprej jemlje protezo iz ust in jo briše v pulover. Dolgčas je največja nevarnost za prebivalce domov za ostarele. Te nevarnosti pa tisti, ki delajo do sedemdesetega, osemdesetega ali celo devetdesetega leta, skoraj ne poznajo.

Stres zaradi dolgčasa – povzetek

S temi tremi skupinami nikakor še nismo zajeli vseh, ki trpijo zaradi dolgočasja, dolgčas kdaj pa kdaj muči vsakogar med nami. To so le največje tri skupine ljudi, za katere je najbolj verjetno, da bodo imeli težave zaradi stresa, ki izvira iz njihove zdolgočasenosti. Gospodinja, ki ji gospodinjsko delo daje kaj malo zadovoljstva, ki porabi svoj čas za upravljanje strojev, ki jih ne razume, odpiranje zavitkov pripravljene hrane, ki je ne mara in ki živi v delu mesta, kjer se je vsaka družina obdala z visoko ograjo, bo postala zagrenjena brezvoljna in zdolgočasena.

Industrijski ali pisarniški delavec, ki ves delovni čas streže zahtevam zapletenega stroja in ima pri tem ravno toliko delovnega zadovoljstva kot stroj sam, bo postal zagrenjen, brezvoljen in zdolgočasen. In človek, ki se je zgodaj upokojil in preživi dan v čakanju na začetek televizijskega programa, potem pa se pritožuje nad njim, bo prav tako postal zagrenjen, brezvoljen in zdolgočasen. Vsem tem ljudem so škodovala premajhne obremenitve. Ker ni nikakršnih preizkušenj, ki bi bile izziv za njihove sposobnosti, jih bo vedno bolj vznemirjala zavest o ničevosti življenja, ki jo bo spremljal občutek, da so bili nekako ogoljufani za uspeh in zadovoljstvo. Njihova zdolgočasenost lahko vodi v katerokoli od težav, ki so povezane stresom.

Kaj narediti?

Naj vas dolgčas ne preplavi in naj ne prevlada v vašem življenju. Poiščite si hobi, nekaj kar vas veseli. Ustvarjajte. Zamenjajte službo. Začnite početi nekaj, kar vas bo razveseljevalo, nekaj ob čem se boste počutili koristnega. Naj vas ne prevzame rutina, medtem ko čas teče…prehitro!

Alejandro

Veliko koristnih nasvetov in pozitivnih misli lahko dobite z BREZPLAČNO PRIJAVO na e-motivator na tem linku www.alejandro.si/e-motivator