Se poznate?
Se poznate res dobro? V teh kriznih časih je še toliko bolj pomembno, da se znamo zbrati, obvladati in da občutek samoizolacije obrnemo v pozitivno. Zakaj je OBVLADOVANJE druga najboljša rešitev? So trenutki, ko je to vse, kar lahko storite. Takrat nimate nič odvečnega, nič, kar bi ostalo drugim ljudem. Vse, kar imate, ni dovolj niti za to, da bi ohranilo pri življenju vas in vendar živite naprej. Kadar stanje le obvladujete, živite zelo blizu črte, ki ločuje golo preživetje od umiranja. Ljudje se lahko spoprimejo z mnogimi oblikami prikrajšanosti, bolečine in strahu. To je velikokrat zelo nedostojanstven proces. Drugi ljudje so lahko popolnoma prepričani, da se boste izvlekli iz tega.
»Saj ti bo uspelo,« pravijo. »Preživel boš, « Vse prevečkrat pa je v tej gotovosti nekaj ozkosrčnega. Njim tega ni treba početi, vi pa to morate storiti.Od njih vas ločujeta bolečina in strah. Ne morejo vas razumeti, pa tudi vi ne morete razumeti njih. Železno življenjsko pravilo je, da tisti, ki so na toplem, ne morejo razumeti tistih, ki jih v resnici hudo zebe. Tisti, ki se jim nikoli ni bilo treba spoprijemati s čim, ne bodo nikoli razumeli, da se tisti, ki se spoprijemajo, v resnici sploh ne spoprijemajo in ne obvladujejo stvari. V notranjosti ni nobenega dostojanstva, nobenega ponosa, nič od tiste stabilnosti, ki se kaže zunanjemu svetu. Kadar se zdi, da se spoprijemate, da obvladujete, ste odrezani in hudo sami.
Če je obvladovanje druga najboljša rešitev, katera je boljša od nje ? Zdravje je boljše. To, da imaš toliko, da lahko nekaj sebe daš drugim, ne le ljudem, ki jih imaš rad, ampak tudi tujcem. Biti sposoben obvladovati stvar je le prvi korak. Kako pa naredite drugega? Najprej ugotovite, zakaj se tako odzivate na osamljenost, kot se. Učinek osamljenosti je ta, da razvrednoti tiste vaše individualne vire in nadarjenosti, ki sestavljajo vašo osebnost.
Se poznate? Na kakšen način osamljenost uničuje vašo osebnost? Kaj pričakujete od življenja, pa tega ne dobite, zakaj se vam zdi, da bi to morali dobiti, da to zaslužite ? Nekje na tej črti se vaša pričakovanja ne izpolnjujejo. Toda ali so to res vaša pričakovanja ali pričakovanja nekoga drugega ? So to uresničljiva pričakovanja? Vse prepogosto zrastemo v ljudi, ki skušajo nekomu ustreči ali ugajati. Komu želite ustreči ali ugajati vi?
Drugič, spoznati morate, da osamljenost ni isto kot biti sam in ne isto kot biti odvisen samo od sebe. Biti odvisen samo od sebe pomeni, da morate nase prevzeti odgovornosti, za katere bi večkrat raje videli, da bi jih prevzel nase kdo drug, veste pa, da bodo zanemarjene, če vi ne boste poskrbeli zanje. Nič ne bo pomagalo, če se počutite jezni in zavrženi, čeprav je povsem normalno, da v zasebnosti svojega doma kdaj izbruhnete – to ne bo škodovalo nikomur. Biti sam pomeni biti človek.
Najpomembnejši del vsakogar med nami bo vedno SAM. Osamljenost pa je bolezen in eden izmed njenih znakov je, da izgubimo objektiven odnos do stvari. Najprej izgubimo objektiven odnos do lastne vrednosti. Bolezen vas bo pripeljala do tega, da boste druge ljudi raje odvrnili od sebe, kot pa jim dovolili, da vam pripišejo večjo vrednost, kot jo pripisujete sami sebi.
Tretjič, sprejmite druge ljudi. Ne glede na to, kako hudo ste osamljeni, sprejmite vsako znamenje prijateljstva in ga v enaki meri vrnite – nič več in nič manj. Nekaterim ljudem pomaga spoznanje, da ne morejo imeti radi drugih, dokler nimajo radi sebe; to je, dokler ne sprejmejo dejstva, da so tudi sami vredni ljubezni. Nihče – ampak res nihče – ni povsem nevreden ljubezni. Osamljenost je bolezen, zaradi katere se vam zdi, da niste ljubezni vredni. 0 tem ste trdno prepričani. Vse te stvari pa površino le načnejo.
Osamljenost dela škodo zato, ker krepi vsa naša nagnjenja, pa naj bodo še tako neznatna, da sodelujejo pri našem uničenju. To je bolezen vedenja, ki usmerja naše vedenje stran od preživetja, vendar nas ne bi mogla tako zgrabiti, če del našega vedenja ne bi bil že od prej samouničevalen. To je na prvi pogled morda absurdna misel. Misel, ki so jo pred menoj mnogokrat zelo ognjevito zavračali ljudje, ki prehitro vozijo, ki preveč kadijo, preveč pijejo in preveč delajo.
Velikokrat je to zavrnitev spremljal pogled, ki je govoril: »Zdaj pa vem, da ste res nori!« in je prihajal od ljudi, ki ne kadijo, ne pijejo, ne vozijo prehitro in ne delajo preveč, ki pa so prostovoljno opustili tudi najmanjše nadzorstvo nad svojim življenjem in se za vse večne čase naslonili na moža, ki je počel vse zgoraj naštete stvari in ki nikakor ni mogel večno trajati. Zato pa je pomembno, da poznamo sami sebe. To pomeni, se seznanimo s svojimi samouničevalnimi nagnjenji, da odkrijemo od kod prihajajo, zakaj jih še vedno imamo, za kaj jih še vedno uporabljamo in kaj lahko storimo glede njih.
Se poznate dovolj dobro? Razmislite o sebi. Razmislite o tem kar ste prebrali.
Če še niste naročeni na e-motivator, lahko to brezplačno storite na linku www.alejandro.si/e-motivator in vsak teden boste BREZPLAČNO prejeli pozitivno misel, modrost ali pa zgodbo. V primeru dodatnih vprašanj sem vam na voljo. Alejandro
