Leto je naokoli in spet je čas, ko nas narava obdari s svežim grozdjem. Prva misel ob grozdju je vino. Obstaja 12 glavnih vrst grozdja, iz katerih naredijo večino najpomembnejših vrst vina. Toda vinske trte so plemenitili in častili že Egipčani, Feničani, Grki in Rimljani, da so pridobivali nefermentiran zdravilni grozdni sok. Danes grozdje uživamo sveže in suho (to so rozine) ter industrijsko predelano v sok, vino, konjak, penino, vinski in balzamični kis… Iz grozdnih semen pridobivajo celo zelo dobro jedilno olje. Pogosto ga uporabljajo tudi v kozmetiki.

Mogočni učinki grozdja – jejte sveže grozdne jagode

Za grozdje pravijo, da je ena “najdejavnejših” vrst sadja. Grozdne lupine, ki jih tako radi izpljunemo, ker so običajno trde in nam ostajajo v ustih, so dobre za prebavni trakt. Z uživanjem grozdja pospešimo pretok tekočin skozi mehur, ledvice in sečevod, učinkovito pa deluje tudi proti putiki. Dušikovi oksidi skrbijo za zdravo ožilje in srce, semena, ki jih prav tako težko pogoltnemo, pa za nižjo raven holesterola in trigliceridov v krvi.

Ta raznobarvni jesenski sadež vsebuje vitamine A, C in E, sodi med antioksidante in je pravo živilo ob shujševalnih kurah. Celo ostanki grozdja po proizvodnji vina se lahko uporabijo v boju proti 14 tipom bakterij. Minerali (kalij, kalcij, fosfor) v grozdju so pomembna hrana za živce, možgane in naše kosti. Grozdni sladkor pa hitro preide v kri in nam daje energijo. Da bomo deležni vseh dobrih lastnosti grozdja, pa moramo biti še posebej pozorni pri nakupu.

Grozdje je namreč ena od vrst sadja, ki je največkrat škropljena. Zato je dobro, če nam le teknejo, da posežemo po t. i. samorodnih sortah grozdja, ki škropljenja ne potrebujejo, ali pa poiščemo tiste pridelovalce, ki za zatiranje bolezni uporabljajo manj škodljivo modro galico ali apneno brozgo. Prav nobene zaščite ne potrebujejo izabela (bela in rdeča), jurka in šmarnica. Grozdje lahko v hladilniku (3-4 stopinje Celzija) hranimo 10 do 14 dni. Najboljša možnost pa je hramba v naravnem okolju in na naravni temperaturi npr. Kleti.

Prav poživilo nas bo, če bomo grozdje pojedli na tešče za zajtrk ali pa kot malico med obroki. Mnogi se zaradi antioksidanske moči grozdja odločajo za dnevno, tridnevno, tedensko ali celo 14-dnevno kuro. Grozdje ima namreč malo kalorij (100 g le okoli 70), sodi pa tudi v tisto skupino živil, ki imajo nizek glikemični indeks (43). Mnogi si krepijo imunski sistem prav z “grozdno kuro”.

Mogočni učinki grozdja – več o grozdni kuri

Najbolj učinkovite so temne, rdeče vrste grozdja. Te vsebujejo več flavonoidov, ki poskrbijo za antioksidacijo. Take sorte so refošk, merlot, barbera in modra frankinja. Če so nam tako imenovana čiščenja telesa muka, skušajmo zdaj, ko je svežega grozdja res na pretek, en dan v tednu zamenjati običajno hrano za kilogram in pol najljubšega grozdja (lahko različne sorte in barve), ves dan pa pijemo zeliščni ali zeleni čaj in vodo. Kadar nam “gre”, nadaljujmo s takšnim načinom več dni.

V tem primeru lahko pojemo manj grozdja in kakšno drugo vrsto sezonskega sadja. Če se odločamo za tedensko grozdno kuro, lahko zjutraj pojemo tudi malo prepečenca z malo sira. “Grozdni post” imejmo toliko časa, dokler nam to ne bo prehuda muka. Pozorni pa moramo biti, če bomo zdržali nekajdnevni grozdni post, saj bo prečiščeno telo postalo lačno in bo zahtevalo hrano. Za konec pa še to: če ste obremenjeni, pod stresom, nimate volje in energije, je to resen znak, da ste izgubili stik z naravo. Začnite se povezovati z naravo in se ji prepustite, da vam pomaga nazaj najti notranje ravnovesje.

Lep pozdrav, Alejandro