Skip to main content

Danes bom pisal o KARMI in o tem KAJ NAS KARMA UČI. V pogovorih z vami dobivam precej vprašanj na to temo, zato se mi zdi primeren čas da pišem tudi o tem.

Kaj sploh je KARMA?

Pa poglejmo, kaj je karma. Besedo karma poznajo vse velike svetovne religije in vzhodnjaške kulture, pojavi pa se tudi v marsikateri knjigi modrosti. Izhaja iz starodavnega indijskega jezika in pomeni ,,akcijo,, oziroma ,,delovanje,,. Pri nas na zahodu pa karmo najpogosteje razlagamo kot zakon akcije in reakcije. Karma je univerzalni zakon, ki vlada življenju na fizični ravni, deluje pa tudi na drugih, subtilnejših ravneh. Zakon karme poskrbi, da vsak človek občuti posledice svojih dejanj. Učinka karme s prostim očesom ne moremo jasno zaznati, saj gre za subtilen duhovni zakon, po katerem potekajo naša življenja. Zato ga ni mogoče znanstveno dokazati ali razumsko popolnoma dojeti.

Lahko pa na osnovi dogodkov in izostrene intuicije začutimo, da je njeno delovanje resnično in pravično. Po zakonu karme ima vsaka misel, beseda, ali dejanje bodisi dobre bodisi slabe posledice, ki jih bo človek deležen v prihodnosti. Pri tem ni pomembno,, ali človek zavestno izgovori besedo in stori dejanje ali pa se tega ne zaveda. Star slovenski pregovor pravi, da kar sejemo, to požanjemo. Če na primer na vrt posejemo seme radiča, nam bo iz semena radiča vedno zrasel radič in nikoli solata. Vedno dobimo tisto, kar oddamo v okolje. V življenju imamo svobodno voljo, da ravnamo kakor želimo, nimamo pa je več, ko moramo požeti posledice svojih dejanj.

Vsi smo že slišali pregovore, kot sta ,,Vse se vrača, vse se plača,, in ,,Ne stori drugemu tistega, kar ne želiš, da bi drugi storil tebi. Tudi ta pregovora dokazujeta obstoj karme. Zakon karme nikogar ne obide in nihče mu ne more ubežati. Karma je čudovito darilo, ki nas uči, da kadar dajemo ljubezen, ljubezen tudi prejemamo. Kadar pa drugim povzročamo bolečino in trpljenje, bomo trpeli tudi sami. Karkoli storimo bližnjemu, storimo samemu sebi, saj se nam slej ko prej vse povrne. Naj ponovno poudarim, da karma ni nekaj slabega. Je le pravična izravnava energije med storilcem in njegovim okoljem. 

Stanje, v katerem smo ta trenutek, je posledica naših izbir iz preteklosti. Naša prihodnost pa bo rezultat današnjih odločitev. Kako karma pravzaprav deluje? Karmo si ustvarjamo na 3 načine. Z mislimi – o nekom mislimo dobro ali slabo in si s tem ustvarjamo karmo, ki jo moramo odplačati, četudi teh misli ne izgovorimo in jih ne udejanjimo. Z besedami – ljudi kritiziramo, hvalimo, jih žalimo, toda posledice vseh teh besed, dobrih in slabih, bomo morali prav tako nositi sami. Kadarkoli so prepričanja, misli in besede nabiti s čustvi, takšno pa je tudi naše delovanje, se to shrani.

Shrani se v našo podzavest, v univerzalni um – prostor, kjer se shranjujejo vsi naši energetski zapisi ter v duhovne in materialne svetove in to z isto vibracijo. Ta proces je mogoče primerjati s shranjevanjem podatkov v računalniku. Ko v nekem trenutku planeti dosežejo določen položaj v vesolju, se učinki naših prepričanj, misli in dejanj kot bumerang vrnejo k nam in to z enako jakostjo, kot smo jih poslali v univerzum.

Karmo sestavljajo trije ključni elementi: VZROK, POSLEDICA IN PRAVIČNA IZRAVNAVA.

Vzrok je trenutek, ko se zaradi misli, besede ali dejanja sproži tok dogodkov. Posledica pomeni učinek, ki ga je povzročilo vzročno dejanje na okolico – ljudi, živali ali rastline. Okolica je od nas prejela bodisi dobro, bodisi slabo dejanje. Lahko je občutila veselje in srečo ali pa trpljenje in žalost. Pravična izravnava pa pomeni, da se okolica odzove tako, da se posledice ravnanja slej ko prej povrnejo povzročitelju dogodka v obliki trpljenja, bolečine ali sreče in veselja. Ker je v univerzumu vse povezano med seboj, se okolje odzove na vsako naše dejanje. Vedno pride do izravnave in to brez izjeme, le da učinek karme pogosto ni takoj viden. 

Primer delovanja KARME iz prakse:

Predstavljajmo si, da na pločniku neznancu pade iz žepa denarnica. Mi jo poberemo s tal in je ne vrnemo lastniku. Namesto tega se z njo okoristimo in si prilastimo 500 eur, nato jo vržemo v smeti. Polasti se nas veselje. Toda to veselje temelji na nesreči in žalosti oškodovanega človeka, ki mu nismo vrnili denarnice. Naše dejanje se shrani na mentalni ravni in pusti sled v našem umu. Shrani se tudi v energijskem polju osebe, ki smo jo oškodovali. Do te točke smo izkusili polovico zakona karme, ki pravi: ,, Kar sejemo, to žanjemo.,, Da bi lahko izkusili tudi najvišji duhovni zakon, ki vlada v tem stvarstvu – zakon ljubezni-, pa moramo izkustiti še drugo polovico karme. 

Požeti moramo posledice svojega dejanja – odtujitev denarnice. Le tako bomo namreč lahko v celoti izkusili, kako je naše dejanje učinkovalo na sočloveka. Ko se v določenem času planeti, v katerih se shrani informacija o našem dejanju, postavijo v določen položaj, sledi povračilo oziroma pravična izravnava. Tako moramo na svoji koži občutiti in pretrpeti stisko, ki smo jo pred časom povzročili neznancu. Zgodi se nam, da nas na ulici nekdo oropa in nam vzame 500 eur, ali pa moramo omenjeni znesek vrniti s plačilom kazni zaradi prekrška na cesti.

Občutenje žalosti ali stiske je priložnost, da se naučimo odpreti svoje srce drugim ljudem. Tako bomo ob podobnem dogodku lahko bolje razumeli njihovo trpljenje in z njimi sočustvovali. Če pa bomo takšno dejanje le ponovili, pa lekcije medsebojne povezanosti vsega v stvarstvu še ne razumemo popolnoma. Učiteljica karma nas bo z novo izkušnjo še enkrat poučila o posledicah našega ravnanja. Morda bomo nato vendarle spoznali, da z oškodovanjem drugega oškodujemo tudi sebe. Nekateri ljudje potrebujejo več neprijetnih dogodkov, drugi manj, da dojamejo nauk karme. Zadnjo besedo ima namreč vedno naša velika UČITELJICA in ne mi. 

Prijeten dan, Alejandro