Skip to main content

IZGORELOST- ZAKAJ PRIDE DO NJE IN NJENI SIMPTOMI

Izgorelost je v sodobni družbi res velik problem, zato se je potrebno z njo resno soočiti. Do izgorelosti najpogosteje prihaja zaradi prekomernih obremenitev na delovnem mestu, lahko pa se pojavi tudi kot posledica dolgotrajnih obremenitev na več življenjskih področjih (dom, služba, odnosi…). Za izgorelost so bolj dovzetni ljudje z nižjo samopodobo in samospoštovanjem, pa tudi ljudje, ki so po naravi perfekcionisti in stremijo k visokim dosežkom in storilnosti.

Poznamo 3 stopnje izgorelosti, ki se razlikujejo po številu in intenzivnosti simptomov:

1. stopnja izgorevanja – izčrpanost,

2. stopnja izgorevanja – ujetost,

3. stopnja izgorevanja – sindrom adrenalne izgorelosti (SAI).

Izstopajoči simptom izgorevanja je deloholizem oziroma pretirano angažiranje. Kronična utrujenost in odpor do dela še ne pomenita izgorelosti, ampak sta najpogosteje simptoma delovne izčrpanosti, ki je normalna posledica pretiranih delovnih obremenitev. Kadar pa sta povezana z deloholizmom, navadno kažeta na to, da oseba izgoreva in postaja kandidat za izgorelost.

Znaki 1. stopnje izgorelosti (izčrpanost)

Izgorevanje prepoznamo po občutku kronične utrujenosti, ki ga kandidat za to motnjo presega s prisilno storilnostjo oziroma z deloholizmom. Značilni sta tudi zmanjšana rezilientnost (prožnost, odpornost) in jasno zanikanje slabega počutja. Najbolj izražena simptoma sta deloholizem (in pretirano čustveno angažiranje) ter utrujenost.

Telesni znaki

  •       kronična utrujenost,
  •       motnje spanja
  •       bolečine,
  •       tahikardija,
  •       povišan krvni tlak,
  •       panični napadi,
  •       težave s prebavo

Čustveni znaki

  •       tesnoba,
  •       občutek depresivnosti
  •       razočaranje,
  •       frustriranost, 
  •       nemoč,
  •       razdražljivost,

Kognitivni znaki

  •       duševna utrujenost,
  •       manjša prožnost in sposobnost prilagajanja spremembam.

Vedenjski znaki

  •       deloholizem,
  •       odmik od ljudi,
  •       zanikanje utrujenosti, 
  •       zanikanje osebnih meja,
  •       prednost imajo potrebe drugih.

Znaki 2. stopnje (ujetost)

Nenehen občutek ujetosti spremlja velika izčrpanost, na katero se oseba pogosto odzove dejavno, z menjavo delovnega ali življenjskega okolja, vendar vanj prenaša stare notranje prisile in s tem tudi vzroke za nadaljnje izgorevanje. Značilni so še občutki krivde ter nihanje samopodobe med idealizacijo in razvrednotenjem. Narašča tako število znakov kot tudi njihova intenzivnost. Najznačilnejša simptoma sta močan občutek ujetosti in nemoč, da bi kar koli spremenili.

Telesni znaki

  • glavoboli
  • bolečine      
  • velika izčrpanost 
  • alergije
  • upadi energije

Čustveni znaki

  •       občutek ujetosti,
  •       odpor do dela,
  •       občutek krivde,
  •       jeza,
  •       samomorilne misli,
  •       želja po umiku.

Kognitivni znaki

  •       nihanje samopodobe,
  •       težave s spominom in koncentracijo.

Vedenjski znaki

  •       čustveni izbruhi,
  •       cinizem,
  •       grobost,
  •       odtujevanje od bližnjih,
  •       zanikanje svojih potreb,
  •       deloholizem
  •       menjava delovnega mesta ali življenjskega okolja.

Znaki 3. stopnje izgorelosti (sindrom adrenalne izgorelosti – SAI) – stanje pred zlomom

Tretja stopnja obsega stanje tik pred adrenalnim zlomom, ko so vsi simptomi na vrhuncu in sam adrenalni zlom. Oseba pred zlomom se kljub izrazitim simptomom trudi, da bi bila še naprej videti dejavna, vendar se ne more več prilagajati spremembam okoliščin. To stanje lahko traja nekaj mesecev. Za obdobje tik pred zlomom je značilno nihanje med deloholizmom in izčrpanostjo, ki ga spremlja občutek vse večje razvrednotenosti (depresivnost).

Telesni znaki

  •       upadanje energije,
  •       slabša imunska odpornost,
  •       nespečnost.

Čustveni znaki

  •       močna tesnoba in strah,
  •       razočaranje, 
  •       občutek odtujenosti,
  •       bes,
  •       sram,
  •       načrtovanje samomora.

Kognitivni znaki

  •       težave s spominom,
  •       izguba občutka za čas,
  •       izguba motivacije,
  •       izguba smisla,
  •       izguba občutka varnosti,
  •       oteženo odločanje,
  •       nezmožnost prilagajanja spremembam.

Vedenjski znaki:

  •       negativizem,
  •       izbruhi besa in joka,
  •       prekinitev stikov,
  •       nihanje med deloholizmom in izčrpanim mirovanjem.

Adrenalni zlom

Gre za zadnjo stopnjo procesa izgorevanja, ko se zaradi funkcionalne blokade hipotalamusno-hipofizno-adrenalne osi (os HHA) v telesu zmanjša izločanje kortizola. Zato govorimo o sindromu izgorelosti osi HHA oziroma o adrenalni izgorelosti. Adrenalni zlom pomeni domala popolno izgubo energije, velik psihofizični in nevrološki zlom (blokada HHA-osi), ki pogosto pripelje do hospitalizacije v psihiatrični ustanovi. Adrenalni zlom pomeni veliko in dolgotrajno izgubo energije.

Telesni znaki

  •       upadanje energije,
  •       slabša imunska odpornost,
  •       nespečnost,
  •       upad ravni kortizola.

Čustveni znaki

  •       močna tesnoba in strah,
  •       razočaranje, 
  •       občutek odtujenosti,
  •       globoka depresivnost,
  •       bes,
  •       sram,
  •       načrtovanje samomora.

Kognitivni znaki

  •       težave s spominom,
  •       izguba občutka za čas,
  •       izguba motivacije,
  •       izguba smisla,
  •       izguba občutka varnosti,
  •       oteženo odločanje,
  •       nezmožnost prilagajanja spremembam.

Vedenjski znaki

  •       negativizem,
  •       izbruhi besa in joka,
  •       prekinitev stikov,
  •       nihanje med deloholizmom in izčrpanim mirovanjem.

Adrenalni zlom se pogosto kaže z depresivnimi in/ali anksioznimi simptomi, lahko pa tudi z resnimi telesnimi boleznimi. Za to fazo sta značilna razočaranje in občutek razvrednotenosti.

Stanje adrenalnega zloma navadno traja od nekaj tednov do treh mesecev. Simptomi se utegnejo še nekaj let periodično vračati, praviloma ob večjih obremenitvah. Obdobje odpravljanja posledic adrenalnega zloma lahko traja več mesecev. V prvih dneh po zlomu se simptomi povrnejo že ob najmanjši telesni ali čustveni obremenitvi. Najprej se kažejo kot nenadni upadi energije, ki jim sledijo še vsi drugi simptomi. Pozneje so ti simptomi redkejši; navadno nastopijo ob stiku z obremenilno situacijo, ki je bila sprožilni dejavnik pri adrenalnem zlomu.

Značilen je tudi izrazit odpor do prejšnjih življenjskih in delovnih situacij. Včasih, vendar dokaj redko, so posledice adrenalnega zloma trajne. Razlog je lahko trajen velik upad delovnih sposobnosti zaradi kroničnega pomanjkanja kortizola, ovirano ali onemogočeno vzpostavljanje psihofizičnega ravnovesja ali pa kronična huda depresija. Okrevanje od izgorelosti je navadno dolgotrajen proces, ki je močno odvisen tudi od motivacije posameznika. Pogosto je potrebno konkretno spremeniti način življenja, dela in tudi razmišljanja ter čustvovanja.

Kako lahko preprečimo izgorelost?

Velikokrat rečem, da do izgorelosti pride, ko pozabimo na sebe. Ko pozabimo na naše telo in na našo dušo. Ko enostavno se e dajemo na zadnje mesto. Sami lahko izgorelost preprečimo tako, da si prisluhnemo, se naučimo tehnik za zmanjševanje stresa, si vzamemo dovolj časa za počitek, spanec, preživljanje časa v naravi. Če smo po naravi oseba z nizko samopodobo in imamo težave s postavljanjem mej, je izjemnega pomena naš osebni razvoj ter delo na  sebi, saj se tako naučimo boljšega odnosa s seboj, svojim telesom, znamo izraziti svoje potrebe in postavljati meje. Za začetek se pripravite do tega, da greste res vsak dan v naravo…to je dober začetek.

K zdravljenju izgorelosti pomembno pripomorejo

  • Preživljanje časa v naravi
  • Meditacija, vodenje dnevnika
  • Pogovori, druženje z ljudmi, ki se jim lahko zaupamo
  • avtogeni trening
  • Sproščanje: savna, globoko dihanje, joga, masaža, tai chi, avtogeni trening
  • Kakovostna hrana in določeni prehranski dodatki (veliko vitamina C, B kompleks, magnezijev citrat, omega maščobe…)
  • Akupunktura
  • psihoterapija

Proces zdravljenja je običajno dolgotrajen, vendar ga lahko vzamemo kot spodbudo, da življenje končno usmerimo kot si želimo, raziščemo svoje potenciale ter naredimo potrebne spremembe. Naše življenje je vredno, da ga živimo polno, da počnemo stvari, ki jih imamo radi ter smo obdani z ljudmi, v katerih družbi se počutimo dobro.

Tukaj vam predstavljam tehniko sproščanja, ki vas bo hitro umirila in vam dvignila energijo.

  1. Najdemo res udoben prostor, se usedemo ali uležemo na hrbet, tako da so noge in roke sproščene in se umirimo.
  2. Naredimo 5 globokih vdihov skozi nos in izdihe skozi usta.
  3. Nato zapremo usta in dihamo samo skozi nos.
  4. Položimo roke na trebuh in zapremo oči.
  5. Dihamo počasi, globoko in enakomerno  tako, da se pri vdihu trebuh razširi in pri izdihu  sprosti. To počnemo minuto ali dve.
  6. Že čez nekaj minut boste opazili, da ste se umirili.

Vajo ponovite nekajkrat na dan – naj vam preide v navado! Ko jo boste že ponotranjili, lahko kjerkoli samo z nekaj dolgimi dihi (sredi trgovine, sestanka ali prometne konice) najdete svoj mir.

Drage bralke in bralci, upam, da ste izvedeli kaj koristnega. Alejandro