Spoznajte hormone sreče
Ja…v našem telesu dejansko obstajajo hormoni sreče. Človeško telo ima sposobnost, da jih v določenih razmerah sprošča: takrat se počutimo izredno prijetno, pomirjeno, tudi vznemirljivo in predvsem – srečno. Čutimo življenje v polni meri in smo zelo zadovoljni sami s seboj.
GLAVNI HORMONI SREČE
Poznamo 4 glavne hormone sreče, pa poglejmo katere in kdaj se najbolj aktivirajo. Sproščanje hormonov sreče v našem telesu je močno odvisno od zunanjih dejavnikov (lepih zvokov, spoznanj, občutkov pripadnosti, objemov, dotikov, intimnosti).
4 hormoni sreče: DOPAMIN, SEROTONIN, OKSITOCIN IN ENDORFIN.
Danes je jasno, da je vzrok intimnemu občutenju sreče izločanje tako imenovanih “hormonov sreče” v možganih. Manj znano pa je, da podobne vesele občutke povzročajo štiri različne vrste kemikalij, kar posredno pomeni, da v resnici obstajajo kar štiri različne vrste sreče.
1. ENDORFINI ali “naravne tablete” proti bolečini, dejansko odpravijo občutek bolečine. Mehanizem se je razvil zato, da so živali v divjini lahko bežale pred njihovimi plenilci, tudi kadar so bile ranjene. Če bi naši možgani ves čas izločali endorfine, bi lahko tekli z zvitim gležnjem, kar se dejansko včasih dogaja športnikom na velikih prireditvah, ko začasno sploh ne občutijo, da so se poškodovali. Vendar je ta mehanizem upravičljiv samo, ko je treba reševati življenje, sicer lahko prikrivanje bolečine povzroči še hujše poškodbe in posledično tudi smrt.
Naši možgani izločajo endorfine, ko dobijo signal o prisotni bolečini. Ta je lahko fizična ali pa tudi zgolj emocionalna (čustvena). Tek sproži ravno toliko bolečine, da se sproščajo endorfini, kar lahko vodi v zasvojenost s tekom, vendar je zelo malo takšnih aktivnosti, kjer je samopoškodba dovolj majhna, da škoda zaradi poškodbe in vira bolečine ni bistveno večja od dobrobiti zaradi sproščanja endorfinov. Opiati so kemijsko zelo podobni endorfinom, zato ne preseneča, da imajo podobne učinke kot endorfini, ki jih ljudje občutimo kot evforijo (veliko veselje, vzhičenost).
Kdaj se sprošča endorfin?
Endorfin je hormon v našem telesu, ki se izloča v možganih. Sprošča se, ko v telesu nastane stres, zato da ga pomaga obvladovati. Gre za naravnega blažilca bolečine, ki je po učinku tako močan, da ga primerjajo celo z morfijem.
2. OKSITOCIN je kemikalija, ki bi jo lahko po učinku povezali z zaupanjem. Izloča se, ko se vzpostavijo prijateljske vezi z osebami, ki nas obkrožajo. Oksitocinu pravijo tudi “socialni hormon”, saj vzpostavlja zaupanje in tovarištvo. Je nagrada, ki nam jo pošljejo možgani, ko sklenemo nove zaupanja vredne socialne vezi. Ista snov se sprošča tudi med orgazmom in dojenjem.
Možgani sesalcev že takoj po rojstvu ob stiku z materjo začnejo izločati velike količine oksitocina, ki poskrbi, da se otrok ne oddaljuje od varnega zavetja staršev. Plazilci v nasprotju s sesalci nimajo tega mehanizma, zato se otroci plazilcev ne navežejo na svoje starše. Pri uravnavanju svojega vedenja se plazilci zanašajo zgolj na občutje bolečine. Če na primer niso dovolj dolgo izpostavljeni soncu, to občutijo kot bolečino, ki pojenja, ko se segrejejo.
Ko jim uspe zmanjšati bolečino, zato niso srečni, saj nimajo kemijskih struktur v svojih možganih, da bi lahko občutili srečo. Pomembno pa je, da njihov sistem deluje tudi ob zelo skromnem vnosu energije, saj ima tak sistem zgolj izogibanja bolečini manj nevronov in je manj energetsko potraten. Sesalci in ljudje imamo bistveno bolj kompleksne možgane, a za njihov pogon potrebujemo veliko več energije.
V fazi odraščanja se navezanost na mamo pri sesalcih preoblikuje v navezanost na širšo skupino, na primer čredo, pri ljudeh pa na družino, športni klub, društvo in podobne skupine, s katerimi se poistovetimo. Za čredne živali je namreč značilno, da začnejo, ko v njihovem vidnem polju ni vsaj ene druge živali iz iste črede, izločati kortizol, kemikalijo, ki se sprošča ob stresu in predstavlja nekakšno nasprotje kemikalijam “sreče”.
Kdaj se sprošča Oksitocin?
Oksitocin se najbolj intenzivno sprošča v družbi prijateljev, zato mu pravimo tudi socialni hormon. Raziskave kažejo, da oksitocin pri ženskah (tako kot sorodni vazopresin pri moških) povzroča povezovanje v partnerstvu. Sproščanje oksitocina je pogojeno na klasičen način – več kot smo z enim partnerjem, bolj si želimo njegove bližine.
3. SEROTONIN – Sproščanje kortizola sporoča nevarnost (stres), medtem ko sproščanje serotonina sporoča, da je nevarnost minila. Serotonin predstavlja nekakšno zeleno luč. Je signal za to, da je to, kar trenutno počnemo, varno, zato lahko početje nadaljujemo. Če vam drugi izkazujejo spoštovanje, to sproža izločanje serotonina. Do tega prihaja spontano, tudi če ne vemo, zakaj nas drugi spoštujejo. Sesalci, ki imajo v svoji skupini višji status, imajo tudi višjo raven serotonina, ki pomeni manjšo nagnjenost k agresiji, saj nizka raven serotonina povzroča impulzivna in asocialna dejanja.
Serotonin ima dve pomembnejši funkciji: sporoča nam, da nismo v nevarnosti in da se lahko pripravimo na zaužitje hrane.
Takrat ko imamo serotonina dovolj, nas preveva zadovoljstvo in dobro razpoloženje. Zaradi serotonina smo tudi veliko bolj sproščeni in se bolje počutimo, prav tako tudi bolje spimo. Če je v možganih premalo serotonina, se naše razpoloženje dokaj hitro poslabša, če je pomanjkanje preveliko, lahko postanemo celo agresivni.
4. DOPAMIN kot četrti “hormon sreče” sesalce motivira, da se naprezajo, dokler ne dosežejo želenega cilja. Povzroča navdušenje v pričakovanju, da se nam bo zgodilo kaj lepega, dobrega. Signalizira pričakovanje nagrade in ne same nagrade. Sproščanje dopamina je znak, da smo blizu cilja, medtem ko oksitocin in serotonin pomenita nagrado sama po sebi. Dopamin spodbudi tako učenje kot ugodje, saj je namen njegovega izločanja, da si zapomnimo, kako smo do ugodja prišli.
Kdaj se sprošča?
Najmočneje se sprošča, ko dejanska nagrada na koncu preseže naša pričakovanja, a prav v dopaminskem sistemu se razvijejo tudi odvisnosti.
Dopamin se poveča, ko smo organizirani in ko tisto, kar si naložimo, izpolnimo. Sprošča se, ko poslušamo glasbo, ki nam je prijetna, ko smo ustvarjalni na način, kot si želimo, med rekreacijo, meditacijo in ko smo zadovoljni sami s seboj.
Za ljubezen kot primer kompleksnega čustvenega stanja lahko ob poznavanju možganske kemije sreče in ugodja ugotovimo, da jo sestavlja več kemijskih komponent. Dopamin se izloča zaradi pričakovanja bodočih ugodij, oksitocin spremlja krepitev zaupanja, serotonin pa oznanja varnost. Pri neuslišani ljubezni se vključijo še endorfini, tako da je kemija “sreče” v tem primeru praktično popolna.
Upam, da vam je današnja objava odprla obzorja. Hormoni sreče dejansko obstajajo in poznavanje le teh in njihovega delovanja je izredno pomembno, saj iz njega izvira kopica vedenjskih vzorcev, njihovo poznavanje pa služi tudi pri prepoznavanju psihofizičnih lastnosti določene osebe. S poznavanjem delovanja hormonov se lahko pozdravimo, z njihovim nepoznavanjem pa si lahko celo škodujemo.
Želim vam čudovit dan!
Vaš Alejandro
Če še niste naročeni na e-MOTIVATOR, lahko to brezplačno storite na linku www.alejandro.si/e-motivator in vsak teden boste BREZPLAČNO prejeli pozitivno misel, modrost ali pa zgodbo.
