ENERGIJA V ODNOSIH
V odnosih, ki jih imamo z ljudmi vedno pride do izmenjave energije. Pomislite, s kakšnimi občutki vas navdajajo stiki z ljudmi. Se kdaj počutite:
- utrujeni?
- potrti?
- nezadostni?
- krivi?
Če se, ste ljudem dovolili, da vas izčrpajo. Interakcija nam lahko da energijo ali pa nam jo vzame. Drug drugemu oddajamo energijo ne samo s tem, kar rečemo, ampak tudi na bolj subtilne načine s tonom glasu, izrazom na obrazu, načinom gledanja in celo s tem, kar si mislimo pri sebi. Pogosto čutimo iz razloga, ki ga ne moremo razložiti, da nas kakšen človek ne mara ali da mu ne gre zaupati. Konec koncev komuniciramo drug z drugim na nivoju vibracij. Če sami izhajamo iz ljubezni in optimizma, bodo drugi to čutili. Tako se bomo razšli polni energije, zadovoljni s sabo in potešeni.
Lahko pa je tudi obratno. Če ste z nekom, ki se želi samo pritoževati, kriviti druge in govoriti, kako je življenje grozno in kako so ljudje strašni, se lahko ujamete v igrico, ki jo je Frie Berne, ustanovitelj transakcijske analize, poimenoval »A ni grozno«. To vas lahko popolnoma potlači, še posebej, če se ne zavedate, kaj se dogaja. Najslabše, kar lahko naredite, je to, da poskušate takšnim ljudem reševati probleme. Zgodilo se bo dvoje. Ali vas bodo pazljivo poslušali in vsrkavali vašo energijo, potem pa nadaljevali s svojim negativnim vzorcem vedenja, ali pa bodo spodbili vsak vaš predlog z »Ja… ampak«, dokler ne boste odnehali poraženi, zbegani – in izčrpani.
V takem primeru se je igrica razvila v igro »Zdaj te pa imam, ti kreten« (ki žrtvam prinaša veliko zadovoljstvo). Zato nikoli ne poskušajte drugim reševati njihovih problemov. Pogosto je njihov pravi problem ta, da si želijo pozornosti in skušajo manipulirati z vami tako, da se delajo nemočne. Če takšnim ljudem zares želite pomagati, se ravnajte po naslednjih navodilih:
- Samo poslušajte.
- Vprašajte: »Kaj natančno čutiš v tem trenutku? «
- Vprašajte: »Kaj boš ti ukrenil glede tega?«
Energija v odnosih
Največ, kar lahko storite za koga drugega je to, da mu date moč in ga spodbudite k lastnemu iskanju kreativnih rešitev problemov, ki jih imamo v življenju prav vsi. Ne ujemite se v past in ne poskušajte početi tega za druge. To nikoli ne uspe. Odnosi so lahko nebesa ali pekel, blagodejni ali strupeni. Naše delo zaradi ničesar bolj ne trpi, kot če stvari doma niso v redu.
Takrat se težko skoncentriramo, se počutimo bedno in trepetamo pred tem, da se bomo morali na koncu delovnega dne vrniti v naslednjo rundo besednih dvobojev, nerganja in nerazumevanja. Nekatera razmerja so seveda nepopravljivo poškodovana, zato je morda največ, kar lahko storite drug za drugega to, da jih končate. Toda če ljubezen še ni povsem umrla, se jih pogosto še da popraviti, vendar samo tako, da se začnete bolj zavedati in razumeti, kaj se med vama zares dogaja. Žal ljubezen ni dovolj. V nadaljevanju je opisanih nekaj gonilnih sil, ki se pojavljajo v praktično vseh odnosih.
ENERGIJA V ODNOSIH – BITI SKUPAJ, BITI SVOBODEN
Ena od gonilnih sil v odnosih, ki je verjetno vzrok za več nesoglasij kot katerikoli drug faktor, je nasprotje med željo po večji intimnosti ter potrebi po večjem prostoru, naj bo fizičnem ali psihičnem. Eden od pojmov gestaltne teorije je »meja kontaktov«, ki jo ima vsakdo. Ta meja med nami in drugimi ljudmi se širi in oži. Včasih se počutimo ekspanzivno in potrebujemo večjo bližino, večjo komunikacijo, večjo »povezanost«. Drugič pa, zlasti kadar smo utrujeni ali nas kaj skrbi, je ravno nasprotno. Takrat bi hoteli biti sami, imeti čas za premišljevanje, branje, poslušanje glasbe ali le sprostitev, ne da bi se morali s kom pogovarjati.
V takih trenutkih se nam zdijo poskusi drugih, da bi se nam približali ali nas zapletli v pogovor, kot nadlegovanje – kar dejansko so, saj predirajo našo mejo kontaktov. Problem je torej v neobčutljivosti za prostor drugega. Če je partner razumevajoč, problem verjetno ne bo velik. Huje pa je, če eden od partnerjev potrebuje pozornost in je pripravljen manipulirati z drugim, da bi jo dobil. Znaki, da se to dogaja, so pripombe kot: »Cim kaj rečem, me že napadeš«, ali »Ne vem, kaj ti je zadnje čase« ali kak drug izraz iz igrice »Ubogi jaz«. Drugi stavki, ki naj bi vzbujali občutek krivde, so »Sem kaj narobe rekel? in (težka artilerija) »Ne maraš me več«(kar lahko spremljajo solze).
Energija v odnosih – Priljubljeno je tudi kujanje. Še enkrat, ne dovolite, da bi kdo z vami manipuliral. Pravico imate do tega, da vsake toliko časa uživate v svojem prostoru, ne da bi se počutili krive. To pravico lahko uveljavite lepo in brez agresivnosti (razen seveda, če se dejansko počutite krivi, ker niste ves čas na razpolago). In če se boste vdali, boste to le obžalovali. Bolje je, da si dovolite biti nekaj časa sami, da boste takrat, ko se vrnete, totalno prisotni in da boste v tem uživali. Iz vljudnosti najraje ostanemo nekje v sredini, to pa ne prinaša zadovoljstva ne enemu ne drugemu.
ENERGIJA V ODNOSIH – BITI SAM, BITI ODVISEN
Velik del nenehne potrebe po pozornosti in potrjevanju, ki zastruplja toliko odnosov, izvira iz strahu enega ali drugega partnerja pred tem, da bi bil sam in zapuščen, kar je tudi močno povezano s premajhnim samospoštovanjem. Taki ljudje postanejo pretirano odvisni in počasi izgubijo stik z lastnimi potrebami in identiteto, saj težijo le za tem, da bi ugodili svojemu partnerju in izpolnili njegova pričakovanja. Vsi smo že videli primere zvez, kjer en partner postane le senca drugega. To se lahko maščuje in dejansko ogrozi zvezo, saj v enem podžiga naveličanost, v drugem pa tiho zamero ter bes in medsebojno obtoževanje, kadar pričakovanja niso izpolnjena (»Po vsem, kar sem storil zate, čemur sem se zaradi tebe odrekel…«)
Za odnos je zdravo, če zahtevate tisto, kar potrebujete in poveste, kaj hočete. Ne pričakujte, da bo partner zadostil vsem vašim potrebam; en sam človek tega nikakor ne more storiti. Ne pričakujte, da vas bo partner osrečil. Vaša naloga je, da to storite. Če naj odnos ne postane ječa, morata partnerja obdržati notranjo svobodo in še naprej odgovarjati sama zase. Naučite se uživati ne le v samosti ampak tudi v intimnosti. Ne zamenjujte samosti z osamljenostjo to sta dve različni stvari. Osamljenost je odsotnost drugega, medtem ko je samost prisotnost sebe.
Poleg tega, da dopušča nabiranje energije, je lahko zelo prijetna. Pravzaprav je najboljši način za polnjenje baterij to, da ste nekaj časa sami v tišini. To je osnova vseh tehnik za sproščanje in vseh vrst meditiranja. In kaj drugega je odnos navsezadnje kot srečanje dveh, ki sta sama?
ENERGIJA V ODNOSIH – PODOSEBNOSTI
Odnosi so ogledala, v katerih vidimo svoj odsev oziroma odsev svojih jazov, ki jih imamo precej. Naše razpoloženje se nenehno spreminja glede na to, kateri jaz se je aktiviral in zavzel osrednji položaj. V nadaljevanju je naštetih nekaj jazov (oziroma podosebnosti, kot se imenujejo v psihoterapiji), ki jih ima vsakdo. To so pravzaprav različne energije, vendar se v naši notranjosti obnašajo kot pravi ljudje.
PODOSEBNOST – Otrok
V vsakem od nas je Otrok, čeprav ga mnogi ljudje dobro skrivajo. Otrok predstavlja našo ranljivost (zato ga tudi skrivamo) in sposobnost za čutenje ter igrivost. Da bi se počutil varnega, mora biti ljubljen in pomirjen. Toda kot vsi majhni otroci ne zna vedno povedati, kaj hoče. Da bi zaščitili svojo ranljivost (in ne bi zašli v težave), smo v procesu odraščanja vsi razvili še eno podosebnost.
PODOSEBNOST – Nadzornik
Nadzornik je ponotranjen skupek avtoritativnih oseb iz naše mladosti staršev, učiteljev, duhovnikov in tako naprej. Njihova pravila in vrednote so postale tudi naše, tako da se počutimo krive, kadar se ne ravnamo po njih. To je tako, kot da bi v svoji notranjosti imeli starše, ki skrbijo, da ne bi »Šli predaleč« in se ne bi grdo obnašali. Če se, je lahko nadzornik zelo hud, saj ima zelo natančna načela o tem, kaj je prav in kaj narobe. Pri presoji drugih je zelo tog. Čim zazna, da je otrok kakorkoli ogrožen, pobesni, saj je njegova naloga, da ga ščiti. Tisti, ki ugaja, to je tisti del nas, ki bo naredil prav vse, da bi ugajal, ne prenaša kritike v nobeni obliki in zna hitro ugoditi, razorožiti s svojim šarmom.
Pravzaprav želi, da bi ga ljubili prav vsi. Ko smo bili majhni, smo se dolgo urili v ugajanju; velik del naše vzgoje je bil v tem, da smo poskušali ugajati učiteljem, kasneje pa delodajalcem, dekletom, moškim. Naučili smo se mnogo trikov, da bi bili priljubljeni in če noben od njih ne deluje, smo obupani, saj je naša samopredstava povezana s tem, kaj mislijo o nas drugi.
PODOSEBNOST – Stremuh
Stremuh nenehno poskuša, da bi iz nas naredil nekaj več: da bi nas naredil bogatejše, uspešnejše, lepše, močnejše.. To je podosebnost, katere energija podžiga naš »workaholizem« in nas samoizpopolnjuje, s tem pa kaznujemo svoje telo v želji po popolnosti. To je ponotranjeni skupek sporočil iz šole (»Moraš se bolj potruditi«) in siljenja staršev, da moramo v življenju »uspeti«. V naši psihostrukturi ima dva zaveznika: »perfekcionista« in »kritika«. Ti trije naši deli nas lahko spravijo v blaznost (ali pa zaradi njih zbolimo), ker nam stalno visijo »na vratu« in zahtevajo, da si vedno bolj prizadevamo, da bi nam uspelo doseči nemogoče visoke standarde.
In nikoli nismo dovolj dobri.. Zlasti Kritik je tisti glas v naši glavi, ki nas vedno presoja in ugotavlja, da smo zanikrni. Odgovoren je za pomanjkanje samospoštovanja, saj nas neprestano primerja z drugimi; lahko nas pripelje v depresijo in to precej hudo v nekaterih primerih.
Obstaja še mnogo drugih podosebnosti, ki so značilne za določene ljudi: neurejeni jaz, ki mora okoli sebe povzročati kaos; tisti, ki vedno zamuja; tisti, ki se ne upa ničemur zavezati ali prevzeti odgovornosti… Tudi te podosebnosti nas lahko spravijo ob pamet. Če se zavedamo, da se v vsakem od nas nahajajo podosebnosti, zaradi katerih se obnašamo predvidljivo in avtomatično, jih lahko kontroliramo. S tem preprečimo, da bi zaradi njih reagirali kot roboti, kadarkoli se sprožijo. Ni nujno, da izrazimo vse, kar čutimo. In če druge opozorimo na to, da so pod vplivom svojega Nadzornika, Kritika itd., lahko v prepire vnesemo celo nekaj humorja. Predvsem lahko vidimo, od kod reakcije drugih izvirajo, namesto da reagiramo na njihove besede ali obnašanje.
Pri človeku, ki hoče imeti glavno besedo in je zares neznosen, skuša njegov Nadzornik največkrat le zaščititi ogroženega otroka. Če to ugotovimo, moramo takoj izstopiti iz bitke z Nadzornikom, ki hoče vladati drugim in nagovoriti Otroka. Kadar Otrok začuti, da ga drugi vidijo in slišijo, se Nadzornik neha boriti. Ni več potreben.
V primeru dodatnih vprašanj sem vam vedno na voljo za pogovor,
Vaš Alejandro
